Srečne gate

Zgodnji večer je in klovnesa Rita se pripravlja na ples. V rdeči obleki se vrti pred ogledalom in popeva, medtem ko si v lase, lično spete v dve figi, zatika rože.

»Zdravo,« se zasliši dekliški glas iz računalnika.

»Joj!« od presenečenja poskoči klovnesa. Z druge strani zaslona jo resno gleda najstnica.

»Zdravo, jaz sem Rita!« se predstavi klovnesa, ko se malce zbere.

»Zdravo, meni je pa ime Kristina,« prijazno odzdravi dekle.

»Joj, Kristina, kako me veseli, da sva se spoznali!«

»Tudi mene veseli, da sva se spoznali,« galantno kot prava dama odgovori dekle.

»A veš,« hiti razlagat klovnesa, »da me danes Leopold pelje na ples? Joj,« se nenadoma spomni in doda, »a bi mi lahko prosim pomagala, da bom res lepo urejena?«

»Seveda, lahko,« resno pokima Kristina. »Kaj pa potrebuješ?«

»Izbiram in izbiram, pa se nikakor ne morem odločiti, katere gate naj danes oblečem,« Rita z roko pokaže nekam za svoj hrbet. In res, za njo na vrvici visijo štirje pari kar velikih, pumparicam podobnih gat.

Do zdaj resna Kristina prasne v smeh.

»Glej,« začne z veliko vnemo naštevati Rita, »tule imam rdeče pikčaste, ki mi lepo pašejo k rdeči obleki, potem so tu gate s pikapolonicami, tole so gate s srčki – gor imajo modre, rdeče, roza in rumene srčke. Pa še ene imam – no, samo te so pa čisto navadne bele s pikicami, a vidiš?«

Rita med razlago sproti jemlje gate ene za drugimi z vrvice in jih prinaša bližje, da prekrijejo ves njen kader. V drugem pa se smeji Kristina, ki med hihitanjem reče: »Meni se zdijo najboljše tiste s pikapolonicami, ker pikapolonice prinašajo srečo!«

»Joj, a so to torej gate, ki prinašajo srečo?« osuplo dojame Rita. In si jih nemudoma nadene. Že naslednji hip se vrti pred zaslonom in rahlo spodreca obleko, da se pokaže Kristini.

»A mi pašejo?« zaskrbljeno vpraša.

»Ja, super so!« nasmejano oceni dekle.

»To bodo zdaj moje srečne gate!« vzklikne Rita. »Ker je res pomembno imeti srečo na prvem zmenku,« pristavi.

Tedaj se na zaslonu pojavi tretji okvirček, na katerem piše Leopold, čez trenutek pa dekleti že opazujeta rahlo raztresenega klovna, ki si z roko pogladi lase, natakne čepico, preveri naramnice in si začne popravljati metuljček pod vratom.

»Leopold,« ga pokliče Kristina, saj ga pozna že od prej.

»O,« je presenečen Leopold. »Zdravo, Kristina!«

In doda: »Rita, ti si tudi tukaj!«

»Ja,« reče Rita, »ampak, kje pa si ti? Moral bi že priti pome!«

»Kako?« vpraša Leopold. »Jaz te čakam pri sebi doma!«

»Ja ne, ti bi moral priti!« reče Rita.

»Ne, ti bi morala priti!«

»Ja ne, Leopold, res bi ti moral priti pome!«

»Kako, če pa ...«

Kristina prijazno poseže vmes. Čeprav ji gre na smeh, se trudi ostati resna: »Jaz ne vem, ker me ni bilo zraven, ampak meni se zdi, da je bolj prav tako, kot je rekla Rita ...«

»A ne, da ja?« v zagonu reče Rita. »A ne, da pride fant po punco?«

»Ja,« pouči Kristina, »menim, da je primernejše, če pride fant po punco.«

In Leopold brez razmišljanja uboga. »Aja,« reče, »Potem bom pa hitro prišel!«

Rita se nasmejano obrne h Kristini.

»Kaj se ti zdi, mi še kaj manjka?« jo vpraša. In potem se dekleti posvečata lišpanju, dokler ne zazvoni pri vratih. Rita prisluhne.

»A tudi ti nekaj slišiš, Kristina?«

»Ja, slišim!« odvrne Kristina. »To je zvonec, Leopold je tukaj!«

Rita srečno odskaklja odpret vrata in kmalu ves kader zasede Leopold z dvema ogromnima šopkoma rož.

»Rita, prišel sem k tebi, izvoli – zate!« ji ponudi rože.

In potem stopi še h Kristini in ji rože galantno pomoli kar skozi kamero. Čeprav na drugo stran šopek ne pride, Kristina vseeno hvaležno sprejme namišljene rože.

»Hvala,« veselo reče.

»Joj, Leopold,« vzklikne Rita in zaploska, »prav posebne gate sem si danes oblekla zate!« Že mu jih hoče pokazati, ampak se zadnji hip ustavi, da preveri pri Kristini.

»Kristina, a je primerno, da mu pokažem svoje gate?«

»Ne, mislim, da to vsekakor ni najbolj primerno,« ta prijazno, a vzgojno odvrne.

In Rita jo seveda uboga.

Potem pa reče: »Kristina jaz bi te rada nekaj vprašala ...«

»Lahko,« prikima Kristina.

»Ampak na samem. Samo da rečem Leopoldu, naj gre stran ...«

Rita se obrne k Leopoldu: »Leopold, pojdi na stranišče pogledat, če imamo wc papir!«

»Aha, ok, grem,« jo uboga Leopold.

»Ej, Kristina ...« začne Rita vleči vsak zlog.

Pa je Leopold že nazaj. »Kaj si že rekla, da moram iti pogledat?« vpraša.

»Wc papir!« vzklikne Rita.

»Aha, ok!« prikima Leopold.

In ko se Rita ravno obrne h Kristini, da bi ji zastavila svoje vprašanje, pride Leopold spet nazaj – že drugič je pozabil, po kaj je šel.

»A iščem papirnate robčke ali wc papir?« vpraša.

Kristina v smehu, ker je tako zmeden, okara Leopolda: »Leopold, šc, šc, pojdi, Rita me mora vprašati nekaj osebnega.«

Leopold uboga, a se na polovici poti obrne.

»Šc, šc, šc, šc,« mu še enkrat ukaže Kristina in tudi Rita strogo ponovi za njo: »Šc, šc, šc!«

Kristina se od srca smeji, ko jima ga končno uspe odgnati.

»Kristina, veš, kaj,« začne Rita in se nagne čisto k zaslonu. »Že dolgo si želim Leopolda vprašati, ali sem mu kaj všeč, ampak mi je zelo nerodno, pa me zanima, ali bi ga mogoče ti vprašala zame.«

Kristina se zamisli: »Aha, ja ne vem, lahko se potrudim!« Videti je, da se ji to zdi kar zahtevna naloga.

Leopold se vrne. V eni roki ima wc papir, v drugi papirnate robčke, v ustih pa drži vatirane palčke. Vse to ponudi Riti, ki ga na njegovo začudenje sploh ne pohvali, ampak samo reče Kristini: »Joj, zdaj pa moram jaz na stranišče!«

»Aja, ok,« je prav Leopoldu. Njemu je vedno vse prav in pravzaprav ne razmišlja preveč.

»Leopold,« diplomatsko začne Kristina. »Rita mi je rekla, naj te vprašam, res ne vem, zakaj jo to zanima, ampak rekla je, naj te vprašam, ali je ona tebi kaj všeč.«

»Ja, ja mi je,« takoj brez razmisleka odgovori Leopold. In Kristina si kar oddahne, da ji je uspelo izpolniti Ritino prošnjo.

»A res?« preveri.

»Ja, Rita je meni zelo všeč, ker ima tako lepe oči pa tako zabavna je, a ni?« prepričano odgovori Leopold.

»Ja, to je pa res!« se nasmehne Kristina.

Ko se Rita vrne, ji Kristina pomigne, naj pride bližje.

»Ej,« zašepeta Kristina. »Leopold je rekel, da si mu všeč!«

»A res?« se razveseli Rita.

»Ja, rekel je, da imaš lepe oči pa da si zabavna.«

»O, super, hvala, hvala, tisočkrat hvala, ker si ga vprašala in ...« zašepeta Rita, »Hvala, ker si mi pomagala izbrati srečne gate!«

»Zdaj pa kar pojdita na ples!« reče Kristina, zadovoljna, da je vse uredila, kot je treba.

 

Po pripovedi klovnese Rite (Ana Lavrinc) zapisala in uredila

Eva Škofič Maurer, ambasadorka Društva Rdeči noski