Matic
Matic
Danes se je Lena že navsezgodaj odločila, da bo njena naloga, da komandira, Jožetova pa, da uboga.
»Takole,« pokuka Lena skozi steklo na vratih prvega oddelka prve sobe. »Jože, potrkaj!«
Jože zavzdihne in potrka.
Osemletnik, ki leži na postelji pri oknu, se usede in jima veselo pomaha, naj vstopita. Ob postelji stoji njegov oče in nekaj ureja pri stojalu s terapijo, ki po cevčicah vodi do fanta.
»Zdravo, jaz sem Lena, to je pa Jože – hišnik,« ju predstavi klovnesa.
Klovn počasi privleče sebe in svoj voziček z orodjem v sobo.
»Jože, vrata!« ukaže Lena.
Hišnik nekaj zagodrnja in zapre vrata, nato pokima očetu in Maticu ter skomigne z rameni, češ, kaj čem, moram ubogati. Fanta se mu razumevajoče nasmehneta.
»Jože, preveri sobo,« naroči klovnesa.
»Prav, prav,« zagodrnja ta in se ozre naokoli.
»Vam okna delajo, se skoznje vidi?« vpraša Jože.
Matic prikima.
»Postelja vam dela?«
»Ja, imamo daljinec,« prikima Matic in pokaže, kako se postelja dvigne in spusti.
Jože prikima.
»Televizija dela?«
»Ja, samo je ugasnjena,« odvrne Matic.
»Ampak gledate jo pa vseeno lahko,« zaključi Jože.
Matic se osuplo zazre vanj. Ta ideja mu je tuja. Oče se nasmeji.
»Ja,« reče Matic, »ampak jo moramo prižgati z daljincem. Oči, kje je daljinec?«
»Ne potrebujemo ga,« odkima Jože in pobrska po škatli z orodjem. »Ker imam jaz daljinec, ki upravlja vse!« Zmagoslavno potegne ven daljinec z nešteto gumbi. Potem se zamisli: »Samo ne vem, na katerega naj pritisnem.«
»Poskusi kar enega!« vzklikne Matic.
»A misliš? No, ok,« reče Jože in pritisne na gumbek. Rdeča lučka na daljincu zasveti – a televizija ostane temna.
»Hmmm,« se popraska po glavi Jože, »morda sem pa prižgal kaj drugega ...«
Lena strogo premeri hišnika: »Jože!« V njenem glasu je slutiti prihajajočo nevihto.
Jože malce zleze skupaj.
»Veš kaj, jaz bom pritisnil, vi pa glejte, kaj sem prižgal.« Spet se ne zgodi nič, čeprav vsi pozorno opazujejo vse, kar je v sobi.
»Daj meni,« se odloči Matic, »ti ne znaš.«
Fant izbere gumb in usmeri daljinec proti televiziji. Rdeča lučka na daljincu zasveti, a ne zgodi se nič.
Kar nenadoma pa Lena začudeno zajavka: »Uuuuuu!« Vsi se ozrejo k njej in gledajo, kako se njena desna roka sama od sebe počasi dviguje.
»Uau,« navdušeno zašepeta Jože, »Lena deluje na daljinec!«
»Spusti, spusti,« cvili Lena, ki jo dvignjena roka vleče navzgor in zdaj že stoji na prstih.
Matic se nasmehne in pritisne na drug gumb.
»Ufff,« si oddahne klovnesa, ko deček spusti njeno roko. Matic se zadovoljno zahihita, nato pritisne na nov gumb.
»Joooooj,« vzklikne Lena, ki je kolena ne držijo več in se počasi spušča v počep. »Dvigni me, prosiiiim!«
Matic ji v smehu ustreže.
»Kaj pa če pritisneš tegale?« radovedno vpraša Matica Jože.
Očitno je to gumb za vrtenje, saj Leno kar zasuka okoli osi.
Zdaj Matic po vrsti pritiska gumbe, da Leno zavrti po sobi v divjezabaven ples, ki ga fant narekuje z daljincem.
»Ustavi me, ustavi me,« se sliši stok iz vrtinca. Z naslednjim gumbom Matic ustavi klovneso. Zdaj stoji kot vkopana – z rokami nad glavo in odprtimi usti.
»Izklopil si jo,« presunjeno zašepeta Jože. »Po-pokaži s katerim gumbom.«
Močno skuštrana Lena in močno hvaležni Jože se poslavljata od Matica in njegovega očeta. Matic Jožetu svečano vrne daljinec, ki upravlja vse.
»Iiii,« se že pri vratih spomni Jože. »Za en gumb pa vem, kaj prižge, in tega še nisi pritisnil. Upam le, da se baterija še ni preveč izpraznila.«
Lena se zaprepadeno zazre vanj, nato pa vzklikne: »Jaz moram iti – mislim, da me nujno potrebujejo v sosednji sobi!« In izgine.
Eva Škofič Maurer, ambasadorka Društva Rdeči noski