Kovštrček

Jan je jokal silovito, brez prestanka. Mamica ga je nosila po sobi, mu nežno prigovarjala, a malo bitje se ni in ni moglo umiriti.

Odziv malčka na prihod kogarkoli izmed osebja je bil takšen, kot ga mama še ni doživela. In vprašanje medicinske sestre, kako sinčka umiri, je njeno stisko samo še povečalo. Občutek krivde, ki ga ni znala umestiti, zaskrbljenost in nemoč so jo postarali vsaj za desetletje. Po licih so ji tekle solze, ki se jih ni niti trudila več obrisati.

Bila je sreda – dan za Rdeče noske. Rita in Dodo sta se ustavila pred sobo, iz katere sta že od daleč slišala otroški jok. Dodo je na ukulelo zaigral nežno melodijo, ki si jo je sproti izmišljal. Rita pa je priškrnila vrata v sobo – samo za toliko, da je glasba našla pot vanjo.

Dečkovo drobno telo se je še kar stresalo v hlipanju, ko se ga je glasba dotaknila.

Dodo je igral in zdelo se je, kot da nevidni prsti glasbe ton za tonom gradijo zavetje okoli Jana in njegove mamice. Táko čudovito mehko, toplo, obloženo z nežnimi glasbenimi ... kovštrčki, ki Jana ovijejo, ga pocrkljajo, pobožajo in počasi, počasi pomirijo.

Sprememba je bila tako velika, da se je zdelo, kot bi se zgodil čudež. Otroško telesce v mamičinem naročju se je nehalo zvijati in krčiti in spet postalo mehko, gibko telo dvoletnika. Obrazek, stisnjen od strahu, se je zgladil in očke, še polne solza, so se zagledale v glasbilo.

Rita je stopila za Doda in v zrak spustila roj milnih mehurčkov. Jan jih je opazil in začudeno spremljal, dokler se niso razblinili. Po zraku je zaplesal nov roj mehurčkov. Mami je odrinila vrata bolniške sobe in se z otrokom postavila mednje – tako sta bila bližje klovnoma. Še en roj mehurčkov. In še ...

In tedaj, po celi večnosti brezčasja, je Jan naenkrat zabrcal z nožicami ... Veselo, igrivo, kot bi te nožice govorile »Šeee!« in vriskale od veselja, ko je bilo »še«.

Janovi mamici pa so spet tekle solze po licih – tokrat solze olajšanja – in spet je bila mlada.

»Rešila sta naju – bilo je grozno. Hvala, hvala ...« se je mlada mamica šepetaje zahvaljevala klovnesi in klovnu.

Eva Škofič Maurer, ambasadorka Društva Rdeči noski