Kdo pa trka?

Kdo pa trka?

Nina se je ravno namestila na posteljo, ko je zaslišala trkanje na vrata. To v bolnišnici ni v navadi...

»Mami, nekdo trka,« je rekla in ostrmela. Skozi steklo na vratih sta v sobo kukala klovn in klovnesa.

Čez hip se je trkanje ponovilo. Petletna deklica je preverila pri mami, nato pa šepnila: »Naprej ...«

Klovna Zlatko in Tereza sta se spogledala in zmajala z glavo – nista je slišala. Spet se je zaslišalo trkanje. Tokrat počasnejše in razločnejše.

»Napreeeej ...« je Nina glasno ponovila in Zlatko na drugi strani vrat je veselo pokimal. Kljuka na vratih je poskočila gor in dol – a vrata so ostala zaprta. Skozi steklo sta zrla v Nino osupla obraza.

»Joj, še vrat ne znata odpreti!« se je zahihitala in jima kar s postelje pokazala, kako naj pritisneta na kljuko in odrineta vrata.

Zbrano sta vse ponovila za njo: najprej je Tereza pomigala z roko, kot da pritiska na kljuko, nato pa je Zlatko veselo odrinil Terezo, da je odletela na drugo stran hodnika. Že hip zatem sta se oba spet zazrla v Nino, pričakujoč nadaljnja navodila.

»Ne tako!« je nasmejano odkimala Nina in se prijela za glavo. Klovna sta takoj ponovila: najprej sta veselo odkimala, nato pa se ubogljivo prijela za glavo.

Nina je pogledala mamo, ki jo je grabil smeh, in zavila z očmi: »Joj, ti klovni!« 

Nato je še maloprej negotova petletnica odločno vstala s postelje, si obula copate in odmarširala k vratom. Pritisnila je na kljuko in z vso močjo odrinila vrata.

»No, a je zdaj jasno?« je strogo vprašala klovna.

»Jasno!« je vzkliknila Tereza in se postavila v pozor.

»Jasno!« je vzkliknil še Zlatko in salutiral mali Nini.

»Naprej!« je ukazala Nina in klovna sta končno zakorakala za njo v sobo.

Ko sta klovna končala obisk, pa ju je Nina za vsak primer le pospremila do vrat, da ne bi slučajno zatavala v kopalnico, da ne bi slučajno trkala na vrata še z notranje strani in da ne bi slučajno Zlatko spet odrinil Tereze ...

Kaj bi klovni brez pogumnih in odločnih petletnic?!

Ambasadorka društva Rdeči noski. Eva Š. Maurer